Bij het zien van zijn lichaam (Ob pogledu na njegovo telo) je zbirka 44 sonetov o telesnosti.
Medtem ko ljudje okoli nas zbolevajo in umirajo, se zdi, da postaja potreba po ljubezni in spolnosti pri zdravih ljudeh vedno večja. Morda gre pri tem za obup, za užitek, preden je prepozno, morda za veselje do življenja. Najverjetneje za oboje.

Zbirka Bij het zien van zijn lichaam je bila leta 2008 nominirana za nagrado C. Buddingh' za najboljši pesniški prvenec v nizozemskem jeziku.

Prevajalka Mateja Seliškar Kenda je prevedla pet pesmi iz zbirke v slovenščino. Nedavno so bile objavljene v antologiji sodobne evropske gejevske poezije z naslovom Moral bi spet priti.

številka 8, S. Zvonec, živci, koraki, odprta vrata, živjo, vročina v veži, tako usrani, da on, v samih spodnjicah, zamežika in jaz, ves preplašen, pomislim Kak zaboga ima lahko naš ljubi bog te roke iz brona, noge iz bakra, kodre krog oči, ki se topijo in rotijo in potem ta umeten in pohlepen smeh. Nekaj spiješ, se malo zlažeš, poslušaš, sočustvuješ, se dotakneš, za korak umakneš, in v pravem trenutku, kot da boječ, ga pogledaš in šepneš: 'Ulov, žrtev, plen.' Prezgodaj in prehitro se kovina upogne, gnus se dvigne, sla izgine, jaz prekolnem se.

Slovenske prevode vseh petih pesmi najdete tukaj